»Vendar dela nikakor niso enopomenska, prav nasprotno: nedefiniranost minljivih svetlobnih oblik omogoča tudi nam, gledalcem, da v njih prepoznavamo asociativne podobe, ki vzdramijo naše misli.«
»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«
»Podobe so prežete s svojevrstnim mirom in tišino, kar priča, da so odsev avtoričinih občutij, vtisov, razpoloženj, njenega navdušenja nad lepoto sveta – tudi kadar gre za nepoetične podobe kontejnerjev ali lesenih palet.«
»LUMEN kot luč, svetloba, sreča, radost nekoč rojstev mnogih Primorcev in Istranov. Tukaj sem bila rojena jaz, eden od mojih dveh sinov in vsi moji prijatelji … Luč tudi kot upanje na boljši jutri.«
»Umetniška dela tako gledalce vabijo, da aktivno sodelujejo, se dotaknejo, preizkusijo in dejavno sooblikujejo podobo festivala.«
»Namen rokov je, da se spoštujejo in da omogočajo učinkovito, hkrati pa tudi strokovno delo.«
»Atmosfere trenutka pa ne gradi samo z učinki svetlobe in senc, ampak tudi s kontrasti med mehkobo senčnih obrisov in vertikalnimi grafizmi, za katerimi se polagoma odpira pogled v nedoločljiv prostor.«
»K poetičnosti fotografskega izraza Nataše Segulin v zadnjih ciklih veliko pripomore intenzivna svetloba, ki je pravzaprav postala osrednji protagonist njenih del.«
»Lumen kot luč, svetloba in sreča ter radost ob rojstvu mnogih Primorcev in Istranov, tukaj sem bila rojena jaz in vsi moji ... luč tudi kot upanje na boljši jutri.«
»Lahko pričakujejo, da bo skulptura zaradi padavin in potencialne priselitve ptic spreminjala svojo podobo, kar bo pomenilo tudi nadaljevanje umetniškega dela.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju